V bližini Cirkovc deluje muzej Panega, kjer smo si ogledali najobsežnejšo slovensko zbirko kamnin, mineralov in fosilov z vsega sveta. Obiskali smo ga 10. 2. 2016. Lastnik, gospod Vili Podgoršek, nas je pogostil s skodelico čaja in nam razložil del zgodbe o nastanku muzeja.
Prihod v muzej je bil fascinanten, zagledali smo vitrine polne raznolikih kamnin in mineralov nenavadnih oblik. Ogledali smo si številne vitrine, v katerih so kamnine razdeljene po nastanku na magmatske, metamorfne in sedimentne.
Podrobno so predstavljeni kamnine in minerali, ki jih najdemo na Pohorju, med njimi tudi čizlakit, ki ga je najditelj poimenoval po slovenskem kraju Cezlak. Najbolj všeč mi je bila zadnja vitrina, kjer hranijo fosile rib in zobe jamskega medveda. Za največ zabave poskrbi vitrina z minerali, ki jih obseva ultravijolična svetloba in zato sevajo z isto ali večjo valovno dolžino, kar imenujemo fluorescenca.
Lea Štumberger, 9. b
no images were found
Današnji dan je bil dolg, že zaradi pričakovanja šole v naravi, ki pa je še vseeno šola, čeprav zelo drugačna in posebna.
V dom smo prispeli po skoraj treh urah vožnje in enim vmesnim postankom v Lukovici malo pred 11. uro, se najprej prerazporedili po sobah, postlali postelje in razpakirali osebno prtljago. Po uvodnem sestanku ob 13.00, kjer smo se seznanili s hišnim redom in ritmom življenja v domu, je sledilo kosilo. Po njem je bilo nekaj časa za šport, sprostitev ali počitek.
Ob 14.30 smo se razdelili na dve skupini, kar po razredih, na 8. A in 8. B. Prvi smo se odpeljali s kolesi do Cerkniškega jezera, drugi pa smo občudovali podzemni svet Zelških jam.
Ob vrnitvi obeh skupin v dom, smo se poizkusili eni v šnopsu, drugi v remiju, spet tretji so se igrali z denarjem – monopoli, tudi košarkarska žoga je prišla na zunanjem igrišči zelo prav.
Po večerji, ki je bila 18.30, smo se po kratkem odmoru odpravili na nočni pohod in to brez luči. Bilo je zanimivo, malo skrivnostno in sila zabavno. Dobre volje smo se vrnili v dom, kjer so se po povečernem pogovoru že začele priprave za počitek.
Nadaljevanje sledi jutri … Lahko noč 🙂
Gozdraska brunarica
CŠOD Rak, Rakov Škocjan 2
Drugi dan se je nad Rakov škocijan razlilo čisto in sveže jutro, ki smo ga športniki začeli z gibanjem. Zjutraj, še malo v mraku, smo se nekateri zbrali na športnem igrišču in odtekli 5 kilometrski dolg krog okoli doma in njegove okolice. Boljše budnice za telo si ni mogoče izmisliti. Tudi ostali učenci so za bujenje uporabili šport, le da je bilo to ob 7.30.
Po zajtrku smo danes šli kolesarit 8. B, 8. A pa v Zelške jame. Kolesarji smo si na poti ogledali požiralno jamo Veliko Karlovico, Cerkniško jezero in prekolesarili pot v dolžini 12 kilometrov. Vsi so pot zmogli, čeprav se le ta vije navzgor in navzdol.
Popoldne smo bili stezosledci, odkrivali in prepoznavali smo sledi divjih živali v gozdu. Našli smo jelenove, zajčeve, lisičine in medvedove sledi. Za slednjega smo nastavili nekaj hrane, na bližnje drevo pa posebno videokamero, ki bo tam do petka. Morda nam bo uspelo posneti njegovo gostijo.
Jutranji tek
Reka Rak
Gremo na pot
Cerkniško jezero
In smo šli, na pohod namreč. Zjutraj smo odrinili izpred doma že malo pred deveto uro. Cilj našega pohoda je bila Unška Količevka. Gre za kraški pojav, udorno jamo.
Precej nenavadno ime ima za tako zares zanimivo znamenitost. In kaj je koliševka? »Večja kraška kotanja, navadno z navpičnimi stenami.« »Unška« zato, ker se nahaja blizu kraja Unec.
Gre za 100 metrov globoko in okoli 150 metrov široko udorna jamo, ob robu katere nam zastane dih. Je naravni spomenik, v katerem domuje več ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.
Glavna zanimivost pa so podzemni vojaški bunkerji, ki se raztezajo ob tej kraški kotanji in se končajo celo sredi prepadov udorne jame. Zgradili so jih italijanski vojaki med obema vojnama. Zgradili naj bi kar 15 km rovov, vendar so jih kasneje zalili z vodo in zabetonirali. Za ogled je ostalo »le« 1,5 km.
V vojaškem rovu
Na dnu Koliševke
Koliševka – pogled skozi vojaško opazovališče
Na poti skozi gozd, lubadarjeva zapuščina
Jutro, ki nas je pričakalo, je bilo prekrito s temnimi oblaki, ki so bili še ostanek večernega dežja, ki nas je obiskalo včeraj malo pred temo. Dopoldne smo delali v dveh skupinah. Ena se je s tablicami odpravila na označeno učno pot, okoli doma. Učenci so preizkušali novo aplikacijo z opisom poti in nalogami na aplikativnem zamljevidu določenih točkah. Svoje gibanje so lahko sproti preverjali s pomočjo GPS-ja. Spremljal nas je tudi eden izmed avtorjev aplikacije, kateremu smo dajali predloge in sporočali napake. Druga skupina je preverjala svoje plezane sposobnosti, katerim je sledilo tisto najboljše – 20 metrov drsenja visoko nad kotanjo varovano z navezo.
Popoldne smo s kanuji krmarili po reki Rak in obiskali Tkalco jamo. Zvečer pa bomo šli na nočni “izlet”, kjer bomo potovali tako, da bomo v temi uporabili samo svoja čutila …
Suhe priprave na mokro vožnjo 🙂
Ura: 7.10, “cerkniški” tekači, dolžina cele proge 11 km
“Kufri” so spakirani in parkirani zunaj pred domom pod njegovim napuščem. Današnje jutro je bilo v znamenju pakiranja in pospravljanja. Po zajtrku se je ena skupina odpravila v gozd po kamero in si je kasneje ogledala posnetke živali. Druga je imela orientacijski pohod. Po malici pa bosta skupini dejavnosti obrnili.
Vse skupaj … bilo je nepozabno. Malo še in bomo pomahali domu v slovo in to s … Ali veste katera žival jo je naredila?
Pa – pa medo, morda se srečamo drugič
V nedeljo, 8. maja so se mladi kuharji udeležili šparglijade v Rošnji. Najprej so spekli ajdov krapec s šparglji, potem pa so se lotili kuhanja oženjene ajdove kaše s šparglji. Obiskovalci so ponujeno kašo pojedli tako hitro, da so komaj uspeli skuhati novo. Tako so se pripravljali tudi za tekmovanje, ki jih čaka v ponedeljek.
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Danes smo se četrtošolci obeh šol udeležili Varnostne olimpijade. Letos je bilo tekmovanje v Framu. Udeležilo se ga je 21 ekip. Imeli smo štiri tekmovalne discipline. Učenci 4. a z rezultatom nismo najbolj zadovoljni, vendar smo se vse dopoldne dobro zabavali. Najprej smo lovili vodo, bili smo zelo dobri. Potem smo kolesarili, malo se nam je zapletlo. Pri sestavljanju znaka nismo bili najbolj uspešni, ker smo ga trikrat začeli sestavljati. Pri igri s kocko smo bili spet zelo dobri, tu nam je pomagala celo naša učiteljica. Seveda smo imeli s seboj najboljšo navijaško skupino.
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
