Učne težave

Učenci z učnimi težavami lahko imajo le-te od enostavnih do zapletenih in od lažjih do težjih oblik. Za te učence na šoli oblikujemo izvirni delovni projekt pomoči, ki se nanaša na opredelitev težav učenca, oblike in metode poučevanja, potrebne prilagoditve za učenca, izvajalce pomoči, način ugotavljanja učenčevega napredka in cilje, ki naj bi jih učenec dosegel ob koncu šolskega leta.

1. Pomoč učitelja v razredu/dopolnilni pouk/pomoč v podaljšanem bivanju.
Učne težave pri učencih navadno prvi prepoznajo učitelji, ki otroka poučujejo, zato najprej pomoč nudijo učitelji, ki otroka učijo. Učitelji upoštevajo dobro poučevalno prakso, otrokove težave, otroku zagotavljajo prilagoditve (časovne, metodične, prostorske), uporabljajo ustrezne pripomočke ipd. Učenca se prav tako vključi v dopolnilni pouk.

2. Pomoč šolske svetovalne službe
Če otroku ne zadostuje pomoč učitelja, se lahko v proces pomoči vključi šolska svetovalna služba.

3. Dodatna skupinska in individualna pomoč
Kadar so težave kljub prej opisani pomoči še vedno prisotne, se lahko otroka vključi v individualno ali skupinsko dodatno pomoč. Po navadi šola predlaga tudi pregled v zunanjih institucijah.

4. Vključitev zunanje ustanove
Kadar se starši odločijo za pomoč zunanje institucije, strokovnjaki izvedejo diagnostično testiranje ter podajo svoje mnenje o vrsti težav. Strokovnjaki lahko podajo mnenje o vključitvi v »Izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo«, za katerega se potrebuje »odločba« oz. drugih prilagoditvah, ki bi jih šola pri delu z učencem še upoštevala.
Zunanje ustanove:
– Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor
– Zdravstveni domovi
– Center Comp@s

5. »Odločba« oz. usmeritev v Program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo
V Programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo je učenec deležen ur dodatne strokovne pomoči (DSP) in/ali učne pomoči ter prilagoditev prostora, procesov poučevanja, učnih gradiv in pripomočkov, ali preverjanja in ocenjevanja. Vse te oblike pomoči in prilagoditve so zapisane v individualiziranem programu podpore (IP). Učno pomoč izvajajo učitelji, ki učenca pri določenem predmetu poučujejo. Dodatno strokovno pomoč izvajajo pedagogi, inkluzivni pedagogi, specialni pedagogi, rehabilitacijski pedagogi, socialni pedagogi, psihologi ali logopedi.