Mednarodni dan prijaznosti obeležujemo od leta 1998, ko je bila podpisana deklaracija o prijaznosti. Prve države, ki so ga začele obeleževati, so bile Kanada, ZDA in Singapur. Vsako leto na ta dan z deljenjem rumenih rož poudarjajo potrebo po preprostih dejanjih, s katerimi polepšamo življenje drug drugemu.
Uradni ambasador prvega organiziranega dneva prijaznosti je društvo Humanitarček, ki od junija 2016 po Sloveniji aktivno širi projekt »Naključna prijaznost«. Ob tem dnevu bodo po celotni Sloveniji razdelili preko 10.000 priponk. Vsaka priponka prinaša prijazno nalogo in ko je ta opravljena, si jo prejemnik pripne. Uradno skladbo za ta dan je odstopila skupina Okttober in nosi naslov Lep dan.
Mednarodnemu dnevu prijaznosti smo se pridružili tako, da smo s prijazno besedo, dejanjem ali le prijaznim nasmehom nekomu polepšali dan. Zadnjo šolsko uro smo zapisali naša prijazna dejanja, odzive in naše občutke, o katerih se bomo pogovarjali na razredni uri in jih sestavili v prijazen kolaž.
Ugotovili smo, da prijaznost nič ne stane, vendar dela čudeže.
V soboto, 21. oktobra 2017, smo izvedli naravoslovno ekskurzijo. Obiskali smo ljubljanski živalski vrt, kjer smo si ogledali različne živalske vrste. V delavnici smo pobliže spoznali pitona in avstralskega ježka ter spremljali hranjenje morskih levov.
V Hiši eksperimentov smo izvajali različne fizikalne in kemijske poskuse, spoznavali slovenska narečja, delovanje vodnega kolesa, ločevali odpadke ter posneli kratek animirani film.
V Prirodoslovnem muzeju smo si ogledali okostje mamuta, zbirke živali, mineralov in fosilov ter občasno razstavo o morju. V Narodnem muzeju smo v kost poskusili narediti luknjico in tako spoznali, kako je neandertalec izdelal svojo piščal. Vonjali smo začimbe, ki so jih uporabljali v rimski kuhinji, odeli smo se v oblačila Rimljanov in si ogledali egipčansko mumijo.
Spotoma smo si ogledali Kongresni trg s kipom Emonca, Tromostovje in Prešernov spomenik ter slovenski parlament. Ekskurzija je bila zelo poučna.
no images were found
Dnevi evropske kulturne dediščine je evropski projekt, ki v Sloveniji poteka pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Vsako leto izberejo drugo temo, ki je rdeča nit projekta. Letošnja tema je bila Voda – od mita do arhitekture, ki je povezovala naravno in kulturno dediščino.
Reka Drava, ki teče v neposredni bližini naše šole, je bila osrednja tema dejavnosti naših učencev in mentorjev, zato smo projektu, katerega namen je spoznavanje, ohranjanje in varovanje kulturne dediščine domačega kraja, dali naslov Teče mi, teče, Dravica …
Učenci so raziskovali vpliv reke Drave na nastanek Dravskega polja in dravskih teras. Spoznavali so naravne značilnosti obrežja reke, drevesne vrste poplavnega gozda in ptice, ki gnezdijo ali prezimujejo ob stari rečni strugi, ki je del Krajinskega parka Drava. Ivan Klep, predsednik Narodopisno zgodovinskega društva Starše, je učencem pripovedoval o mlinarstvu, splavarstvu in brodarstvu, s katerimi so se ljudje ukvarjali vse do izgradnje HE Zlatoličje pred skoraj petdesetimi leti. Ljudsko pripovedno izročilo rečnih vil so mladi lutkarji vpletli v svojo predstavo, najmlajši pa so prisluhnili Pravljici o Dravi. Ker je voda pogosto motiv literarnih in likovnih del, so učenci pisali pesmi o Dravi ter oblikovali skulpture iz naravnega materiala, ki so ga nabrali na obrežju reke. V ustvarjalnih delavnicah so učenci izdelovali mlinčke, ladjice iz papirja in barvali prodnike.
Na zaključni prireditvi, ki so jo s pesmijo in plesom povezovali mladi člani šolske folklorne skupine, so učenci projekt predstavili staršem in drugim obiskovalcem, izdelke, ki so nastali v delavnicah, pa so postavili na ogled v predprostoru šole.
Leonida Babič
