Mali simpozij 2024
»Turizem in mir«
Turistično društvo Starše je k praznovanju svetovnega dneva turizma in k branju v javnem prostoru povabilo tudi učence naše šole. V četrtek, 26. septembra, smo se ob 13. uri zbrali v učilnici na prostem, kjer sta učenca 7. b razreda Ivjana in Gašper prebrala odlomka iz Malega princa, avtorja Antoinea de Saint-Exupéryja, in Gosenice, izpod peresa Cirila Kosmača. Predsednik turističnega društva Marjan Malek pa je prebral odlomek iz knjige Ustvarjalna Slovenija, delo priznanega slovenskega etnologa Janeza Bogataja, ki jo je ob koncu dogodka podaril šolski knjižnici.
Turističnemu društvu Starše se zahvaljujemo za povabilo in organizacijo z branjem povezanega dogodka, katerega namen je bil ozaveščanje o pomenu branja, spodbujanje bralne kulture in druženje ob knjigi ter s knjigo v javnem prostoru.
Pravljični večer s Plastelinčico
Na predvečer dneva knjige smo preživeli čudovit večer v družbi pravljic, ki nam jih je pripovedovala pisateljica, ilustratorka in pravljičarka Alenka Spacal. Njen obisk je bil del programa Društva slovenskih pisateljev Povabimo besedo 2024, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Otroci so pozorno prisluhnili ljudski pravljici Zlata orehova vejica ter avtorskima slikanicama Plastelinčica in časopis ter Fižolčica beži pred fižolovo juho. Ob tem so spoznali razliko med ljudsko in avtorsko pravljico ter kako slikanica sploh nastane. Plastelinčica, ki je bila najprej oblikovana iz plastelina, je otroke spodbudila k ustvarjanju. Pod njihovimi drobnimi prstki so nastajala najrazličnejša domišljijska bitja, podobe živali in različnih predmetov, ki smo jih postavili na razstavo na šolskem hodniku.
V šolski kuhinji so poskrbeli za prigrizke in napitke, Založba Mladinska knjiga pa je vsakemu otroku podarila izvod Cicibana, saj Plastelinčica spoznava kulturo s pomočjo časopisa. Obojega so bili otroci zelo veseli. Avtorici smo v spomin na naše skupno druženje podarili risbo cvetja, ki jo je ustvaril Lin, učenec 3. razreda.
Zgodovinski kviz »Rudolf Maister – Vojanov, general in pesnik«
V sredo, 10. 4. 2024, je v mariborski Kadetnici potekal zgodovinski kviz na temo »Rudolf Maister – Vojanov, general in pesnik«. Kviz je ob Maistrovem letu organiziral Muzej narodne osvoboditve Maribor, v sodelovanju z Vojaškim muzejem Slovenske vojske.
Na tekmovanju je sodelovalo 59 ekip osnovnošolcev in srednješolcev iz Maribora in okolice. Osnovno šolo Starše so zastopali učenci 8. b razreda, Jure, Jakob in Mai. Tekmovalci so se na kvizu odlično odrezali, saj so osvojili srebrno priznanje.
Pred začetkom tekmovanja so se učenci udeležili otvoritve razstave o Rudolfu Maistru, ki jo je pripravil Vojaški muzej. Po koncu tekmovanja pa so si pod vodstvom muzejskega kustosa ogledali zbirko, ki jo hrani muzej.
Beremo holokavst
Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki ga obeležujemo 27. januarja, se že vrsto let vključujemo v projekt Šoa – spominjajmo se, ki ga koordinira Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.
V sklopu projektu na šoli izvajamo različne dejavnosti na temo holokavsta z namenom, da učence seznanimo z nevarnostjo širjenja sovraštva, nestrpnosti in predsodkov ter jih opozorimo na genocide sodobnega sveta in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.
V letošnjem letu smo v spomin na žrtve holokavsta izvedli dve dejavnosti. Dne 29. januarja 2024 nas je obiskal dr. Marjan Toš, ki je učencem predmetne stopnje predaval na temo »Holokavst – mit ali resnica«. V svojem predavanju je učencem pojasnil pojem šoa in jim osvetlil ozadje holokavsta ter jih opozoril na pomen ohranjanja spomina na najbolj množični genocid v zgodovini človeštva.
Druga dejavnost je bila povezana z branjem in bralno pismenostjo. Učenke so v šolski knjižnici pripravile knjižno razstavo z naslovom Beremo holokavst in ob njej svojim vrstnikom predstavile knjige na temo holokavsta, ki so jih prebrale. Učencem razredne stopnje so prebrale slikanico z naslovom Tudi drevesa jokajo in z učenci poustvarjale na temo slikanice.
Učence najbolj pretrese dejstvo, da je bilo med žrtvami holokavsta veliko otrok, njihovi vrstnikov, ob čemer se zavedo, da so tudi danes prav otroci največja žrtev vojnih spopadov na različnih koncih sveta.
